Vesna je stara 38 let in prihaja iz okolice Kopra. Rada se ukvarja z ročnimi deli in preizkuša nove stvari. Za glino je že pred udeležbo na aktivnostih v Kreativnem centru vedela, da je medij za sproščanje in pomiritev. Centru pa se je pridružila letos februarja in obiskala tečaj Lončarstva.

Njeno glavno vodilo pri odločitvi, da se pridruži aktivnostim, je bilo to, da je iskala nekaj novega, novo obliko sprostitve, nekaj, kar se je treba naučiti od začetka, predvsem pa spoznavanje novih ljudi. “Pritegnilo me je ustvarjanje, saj že na splošno rada slikam, rišem,” doda.

Na vprašanje, kaj ji izkušnja v centru prinaša, odgovori: “možnost, da bom po tečaju to lahko nadaljevala tudi doma. Vesela sem, ker sem se naučila toliko novih stvari in da sem to lahko preizkusila tudi v praksi. V centru sem se ob vsakem prihodu počutila srečno. Glede na psihično stanje in glede na to kakšno delo opravljam, mi te aktivnosti pridejo zelo prav. Predvsem to, da pridem v prostor, kjer lahko vse to odmislim in se sprostim.”

Njen pogled na to, zakaj je pomembno, da ljudje najdemo tovrstno ravnovesje, je: “s hitenjem, ki danes obdaja naš vsakdan, se nam že meša. Vse to hitenje ne vodi nikamor in ljudje potrebujemo tisti trenutek, pa čeprav je to lahko le enkrat na teden, kar je premalo, ampak je vsaj enkrat in ne nikoli. Da nekam prideš, se sprostiš, nekaj novega spoznaš in naredimo nekaj zase.”

Sama se si ravnovesje v zasebnem in poslovnem življenju ustvarja s tem, da se uči početi stvari zase. “Od vedno sem skrbela za vse druge in če razmišljaš samo na njih, ne boš nikoli imel časa zase. Če se naučimo postavljati meje, bodo s časoma to začeli spoštovati tudi drugi. Predvsem pa, ko se ti v življenju zgodijo neki izredni dogodki, je potreba po ravnovesju še toliko večja. Takrat ne smeš ostati samo doma, vendar moraš najti nekaj, kar te zadovoljuje, da narediš nekaj dobrega zase, s tem pa tudi za celo družino. Ker če mi nismo vredu, nič drugega ni vredu,” doda.

Meni, da kreativnost lahko prispeva k vzpostavljanju ravnovesja in dobremu počutju. “Na kreativnih aktivnostih lahko spoznaš ljudi, ki so podobni tebi. V prvem trenutku mogoče ne veš, zakaj so tam, vendar čez čas in pogovor se povežeš ter ugotoviš. Zagotovo nimamo vsi istih problemov in izzivov, pomaga pa, da se zavedaš, da nisi sam.” O svoji izkušnji s tem pa pove, da ji to pomaga, da se osredotoči na to, kar dela in nima možnosti razmišljati o drugih stvareh. “Najbolj mi je všeč ta občutek, ko grem domov in se zavedam, da sem nekaj naredila zase in komaj čakam, da se vrnem nazaj v center. Skozi ta proces vidiš, kako nekaj napreduje, pa tudi to, da si ustvariš nov krog prijateljev, za katere ne veš, ali jih boš kasneje še kdaj srečal, veš pa, da si jih spoznal z nekim namenom.”

Z udeležbo na aktivnostih v centru pa ji je opazila tudi spremembe v vsakdanjiku. “Sama sem imela na začetku dvom v glino, saj sem vedno imela občutek, da karkoli bom naredila, bo razpadlo. Potem pa, ko je Barbara lepo razložila celoten postopek in proces, kako se z glino dela, pa so se vsi dvomi razblinili. To poskušam prenesti tudi v svoj vsakdanjik.”

Z udeležbo na aktivnostih v centru pa je opazila tudi vzporednice med procesom dela z glino in iskanjem ravnovesja: “sama se rada ukvarjam tudi z rožami in delo z glino mi pride zelo prav. Prav tako pa so mi med delom z glino prihajale in še vedno prihajajo nove ideje, od tega, kako oblikovati glino, kako ustvarjati z rožicami in podobno. Postala sem še bolj kreativna.”

Na vprašanje, ali se je pri delu z glino soočila s kakšnimi izzivi, odgovori: “pri delu z glino moraš biti potrpežljiv, saj če nisi bo šla po svoje. Sama imam takšno službo, kjer moram že na splošno biti potrpežljiva in ja glina oddaja nekaj, česar prej sploh nisem opazila. Ko pri delu z glino nekaj osvojiš ti to zagotovo pomaga tudi v osebnem življenju. Hkrati se učim živeti brez avtopilota in glina mi pri tem pomaga.”

Na pot iskanja ravnovesja pa je uspela popeljati tudi sina, ki ga je pripeljala v drop in. “Tudi on zelo rad izdeluje z rokami in je želel poskusiti. Menim, da take aktivnosti v šoli primanjkujejo, saj morajo otroci spoznavati naravne materiale in ne sme se dajati poudarek samo na glavne predmete, kot so matematika, slovenščina, pa tudi poleg športa je kreativnost pomembna.”

Vesna pa vsem bralcem, ki se soočajo z iskanjem ravnovesja v življenju, sporoča:

“Tako, če gledam po sebi, bi svetovala, da si vzamejo čas zase, saj je to zares pomembno. Ne samo ženske, pomembno je, da to počnejo tudi moški, ki so prav tako preobremenjeni, samo oni izhod iz tega iščejo na drugačen način. V življenju so postavljeni standardi in pričakovanja tako za moške kot za ženske, v kar pa jaz ne verjamem. Verjamem v to, da je vsak samo svoj in mora ostati zvest samemu sebi. Tako da pogumno, ker se lahko naučiš marsikaj novega, hkrati pa je v centru čudovita družba.”

Z Vesno se je v sklopu projekta BalanCed pogovarjala Taja Kavčič, PiNA. Prispevek je nastal kot del ozaveščevalne kampanje projekta.