Življenje nam v 21. stoletju ne prizanaša. Živimo hitro, večina nas pri delu opravlja več nalog hkrati. Meje med delom in prostim časom so vedno bolj zabrisane. Lahko rečemo, da se počutimo manj varne, da smo v trajnem prilagajanju na spremembe. Vse to povzroča stres, ki je naraven telesni, duševni in čustveni odgovor na življenjske izzive. Posamezniki se na stres različno odzivamo, na to vpliva naša osebnost, pogled na svet, predhodne izkušnje, podporna mreža ter zunanje okoliščine. Pomembno vlogo igra odpornost oziroma osebna prožnost (angl. resilience), pojem, ki opisuje odziv posameznika na kratkotrajne ali dlje trajajoče vire stresa. Osebna prožnost ne pomeni, da spregledamo, ali zatiramo miselne in čustvene posledice stresnih situacij, temveč, da smo jih sposobni predelati in nadaljevati z življenjem. Glede na to, da na nekatere dejavnike stresa ne moremo vplivati, si lahko pomagamo s krepitvijo dejavnikov osebne prožnosti, med katere štejemo sprejemanje sebe in oblikovanje dobrih medsebojnih odnosov z drugimi, smisel v življenju, telesno, čustveno in miselno ravnovesje, prisotnost “tukaj in zdaj”, prilagodljivost ter občutek notranje moči.
Kako nam lahko ukvarjanje z umetnostjo pomaga krepiti dejavnike osebne prožnosti?
Dosedanje izkušnje Kreativnega centra in odzivi udeležencev nam dajejo slutiti, da ima ustvarjanje dobre učinke, da povečuje samozavedanje, umirja, omogoča stanje zanosa in ponos ob uspešnih izdelkih ter moč ob sprejemanju napak in neuspehov. Glede na to, da gre le za opažanja, smo poiskali nekaj znanstvenih pričevanj.
Razvoj nevroznanosti in sodobnih raziskovalnih metod omogoča ugotavljanje vpliva naših aktivnosti na spremembe v možganih. Tako obstaja že več študij, ki so merile vpliv aktivnega ustvarjanja ali opazovanja umetniških del na razvoj predelov v možganih, ki so odgovorni za kognitivne procese, kot so razvoj introspekcije samorefleksije ter zaznavanja čustev drugih.
Vpliv ukvarjanja z umetnostjo na razvoj osebne prožnosti in odpornosti na stres so raziskovali v skupini nedavno upokojenih oseb. Upokojitev je prepoznan vir stresa, ne glede na to, ali se je oseba veseli ali ne, saj pomeni večjo spremembo življenjskih navad, socialnega kroga ter tudi materialnega položaja. 28 oseb so razdelili v dve skupini, ena skupina je 10 tednov aktivno slikala, druga skupina je obiskovala razstave in se pogovarjala o umetniških delih. Spremembe so merili s slikanjem možganov (fMRI) in ugotovili spremembe v povezavah med centri v možganih, ki vplivajo na boljšo odpornost na stres, oziroma boljše spopadanje s stresom. Večji vpliv je bil prepoznan v skupini, ki se je aktivno ukvarjala z umetnostjo.
Sklepamo, da bo ustvarjanje v našem Kreativnem centru prav tako prispevalo k boljšemu obvladovanju izzivov, ki jih dandanes ni malo in jih zaposleni doživljamo vsak dan v prizadevanjih, da bi uskladili poklicno in zasebno življenje.
VIR: Bolwerk, A., Mack-Andrick, J., Lang, A. R., Dörfler, A. in Maihöfner, C. (2014). How Art Changes Your Brain: Differential Effects of Visual Art Production and Cognitive Art Evaluation on Functional Brain Connectivity. PLOS ONE 9(7): 101035.
Dodatno branje: Sideroff, S. (2015) The Path: Mastering the Nine Pillars of Resilience and Success.