Tina Filipčič živi v okolici Kopra. V aktivnosti Kreativnega centra se je vključila konec novembra, ko je na Facebook strani projekta zasledila delavnico keramike v Centru mladih Koper, nato pa se je vpisala še na tečaj Lončarstva.

Pove, da že od malih nog rada ustvarja. Čez celotno otroštvo in tudi najstniška leta je risala, kasneje pa zaradi drugih prioritet to opustila. »Počela sem veliko drugih aktivnosti, vendar mi je manjkala kreativnost. Glina je odlična priložnost za to,« doda.

Na vprašanje kaj ji prinaša izkušnja v centru odgovori: »aktivnosti so zelo dobra oblika sprostitve in mi omogočajo, da se postavim nazaj v fokus. Sama imam včasih težave s koncentracijo in se težko osredotočim samo na eno stvar. Malo pa je krivo tudi današnje življenje, saj smo stalno vpeti v socialna omrežja, ves čas moramo biti prisotni v digitalnem svetu in to nam ne dela usluge. Tudi sama imam službo, ki temelji na spletu in včasih, ko pridem domov, se moja služba nadaljuje. Vsi živimo v nekem hitrem tempu in razumljivo je, da se na poti zgubljamo.«

Meni, da v okolju ni dovolj priložnosti za udeležbo na tovrstnih aktivnostih. »Sama prihajam iz vasi in je aktivnosti še manj. V mestu se najde več dejavnosti tako za otroke kot starejše, naša generacija pa je nekoliko ‘pozabljena’. Se pa zagotovo že s samim Kreativnim centrom stanje izboljšuje.«

Koncept ravnovesja med zasebnim in poklicnim življenjem doživlja tako, da si razporedi dan. »Vsak dan ima 24 ur, jaz poskušam to razdeliti na trikrat po osem; osem za delo, osem za počitek in osem ur za ostale stvari. V to zadnjo skupino spada tudi ura ali dve, ki jih namenim sebi, za svoje hobije.«

Na vprašanje, zakaj je pomembno, da ljudje najdemo ravnovesje v življenju odgovori: »pomembno je predvsem za mentalno, pa tudi fizično zdravje, kar je še en vidik življenja, ki se ga marsikdaj zapostavi. Če se to zgodi, ti zdravje slej ko prej vrne nazaj ‘bumerang’«.

Sama ravnovesje v svojem življenju ustvarja s tekom in fitnesom. »Poleg športa sedaj tudi ustvarjam, česar mi je prej primanjkovalo. To dvoje skupaj je zame popolna kombinacija. Omogoča mi, da imam prazno glavo, kar je v današnjem času še toliko bolj cenjeno, ker je do tega tudi težje priti. Seveda pa mi kdaj tudi ugaja, da se usedem pred televizijo in ne delam nič. In tudi to je vredu.«

Meni, da kreativnost prispeva k vzpostavljanju ravnovesja. »Z možem trenutno prenavljava hišo in to je nekako tako kot glina. Potrebno je veliko potrpežljivosti, natančnosti in čakanja. Odkar sem v stiku z glino, veliko stvari prenašam tudi na druga področja. V bistvu sem bolj natančna, potrpežljiva in mogoče tudi lažje počakam na stvari. Učim se, da ni potrebno, da se vse stvari zgodijo takoj.« Udeležba na aktivnostih v kreativnem centru ji je v življenje prinesla večjo mero potrpežljivosti. »Vedno imam nekaj, česar se veselim. V center sem se vključila pozimi, kar je bil najboljši način, da sem zapolnila dolgočasno in temačno zimo,« doda.

Najbolj meditativen pristop ji predstavlja pinčanje oziroma ščipanje. »To je, ko dobiš kos gline, začneš nekaj oblikovati, včasih brez cilja in nastane, kar nastane. Padeš v ‘flow’ in spontano nekaj ustvariš. Ne potrebuješ vedno načrta in to mi je pri tej tehniki najbolj všeč. Pri ostalih tehnikah moraš imeti vsaj nekakšen koncept v glavi, in ker smo na splošno v življenju ciljno naravnani, mi ustreza, da se kdaj preprosto samo prepustim in ustvarjam kot takrat, ko sem bila otrok.«

Pri delu z glino pa se je soočila tudi z izzivom. »Ko smo izdelovali kačice in vedno bolj, ko sem pri vazi, ki sem jo izdelovala, šla v višino, vedno bolj mi je ta padala dol in sem na koncu naredila en krožnik in eno lovko za okras.« Ji je pa delo z glino pomagalo pri razreševanju izziva iz osebnega življenja in to je: »odkar imam izkušnjo v centru, opazim, da sem tudi v vsakdanjiku bolj potrpežljiva.«

Kljub temu da se je delavnic na začetku udeleževala sama, saj se je želela posvetiti sebi, pridobivanju znanja, učenju ter izboljšanju v tem, kar je počela, je uspela na pot iskanja ravnovesja uspela popeljati prijateljico. »Ona je zelo ustvarjalna oseba in deluje na številnih področjih. Dela kot animatorka, slika, piše pravljice in je bila zelo vesela, da je imela priložnost dobiti novo izkušnjo z ustvarjanjem.«

Tina pa vsem bralcem, ki se soočajo z iskanjem ravnovesja v življenju, sporoča:

»Življenje je treba živeti, ne samo preživeti. Kot primer lahko dam babico svojega moža, ki se pri osemdesetih letih ukvarja z angleščino, branjem, reševanjem križank, pa tudi z računalnikom se je naučila delati. Tako, da celo življenje se učimo in do neke mere razvijamo nove spretnosti, kot je na primer delo z glino. To v možganih ustvarja nove zapise in nas ohranja mlade za dlje časa in posledično bomo tudi živeli dlje.«

S Tino Filipčič se je v sklopu projekta BalanCed pogovarjala Taja Kavčič, PiNA. Prispevek je nastal kot del ozaveščevalne kampanje projekta.