Sandi Ražman je zaposlen na Debelem rtiču kot receptor. V aktivnosti Kreativnega centra se je vključil novembra lani, ko je na spletu zasledil njegovo odprtje in se nato udeležil delavnic oblikovanja gline. Delavnic se je udeležil petkrat, se naučil osnov, zdaj pa se vključuje v drop in, ko mu to dopušča čas. 

Glavno vodilo za udeležbo v Kreativnem centru, “je bila preprosto glina,” pravi. V okolju tega močno primanjkuje in že nekaj časa se je želel v tem preizkusiti. “Glina ima terapevtske učinke, kaj pa ima in česa nima za posameznika, pa vsak ve zase. V aktivnosti se nisem vključil zaradi iskanja ravnovesja in sprostitve, ampak z željo po novem znanju, da se naučim in vidim, kakšno je delo z glino,” pove Sandi. 

Tovrstnih aktivnosti v domačem okolju zagotovo primanjkuje, kar je razvidno tudi iz dolge čakalne vrste na delavnice v Kreativnem centru. “Res bi bilo potrebno ustvariti še nekaj takšnih centrov,” izrazi svoje mnenje. 

Koncept ravnovesja med poklicnim in zasebnim življenjem ter pomen ravnovesja, doživlja tako: “usklajevanje ravnovesja pride v poštev bolj za poklice, kot so v javni upravi, saj tam nimaš kreativnega dela. Problem je v tem, da tisti, ki ravnovesje potrebujejo, zanj nimajo časa.” Omeni tudi svoja opažanja na delavnicah: “tisti, ki smo bili v Kreativnem centru, imamo na splošno veliko prostega časa.” Doda, da je na delavnicah spoznal, da mu je res všeč delo z glino in v tem zelo uživa.

Pomembno je, da ljudje najdemo tovrstno ravnovesje v svojem življenju. “Ravnovesje mora biti vedno, tako slabo kot dobro. Če je samo ena stran, je to ravnovesje porušeno. Enako je pri kreativnosti, ljudje se nekje črpajo, nekje pridobivajo energijo, tako da mora biti zlata sredina. Temu pravijo jin in jang,” pove Sandi. 

Kot omenjeno, je Sandi zaposlen kot receptor, kjer v 90 % opravlja nočno izmeno in dela sam, kar mu tudi odgovarja. Lansko leto se je ponesrečil in je na bolniškem dopustu še danes. Pove, da ima zato veliko prostega časa. Na vprašanje o tem, kako se sam sooča z ustvarjanjem ravnovesja odgovori: “Zame glina deluje kot neka terapija, ker sem imel zaradi nesreče omejitve pri gibanju, predvsem v zgornjem ramenskem obroču. V svojem ravnovesju potrebujem čas zase, da imam mir in da sem sam. Smo pa ljudje vseeno narejeni tako, da se moramo družiti in to sem jaz uravnovesil z delom na Woltu, kjer sem nadomestil samoto dela z druženjem.”

Kreativnost prispeva k vzpostavljanju ravnovesja in dobremu počutju, s tem se strinja tudi Sandi. “Za nekatere ljudi to zagotovo drži, treba je samo vedeti in razumeti, kakšen tip človeka si. Če ima oseba dovolj kreativnosti v službi, potem ji kreativnost z glino ne bo veliko pripomogla, tako kot osebi, ki ima monotono delo in ji kreativnost veliko pomeni.” Sam čuti, da mu ravnovesja ne primanjkuje, saj za kreativnost že dovolj poskrbi v prostem času. 

Na poti oblikovanja gline se je srečal z različnimi tehnikami, ni pa se soočil z nobenim izzivom. Spoznal je, da mu je delo z glino terapevtsko, predvsem gnetenje in oblikovanje, kar mu še kako pride prav glede na poškodbo. Pomaga mu sprostiti napetost v ramenih in rokah. 

Na svoji poti iskanja ravnovesja je v aktivnosti Kreativnega centra vključil tudi svojega sina, ki se mu je pridružil na delavnici oblikovanja gline. Otroških delavnic pa se bo zagotovo udeležil med poletjem. 

Sandi pa vsem bralkam in bralcem, ki se soočajo z iskanjem ravnovesja v življenju, sporoča:

“Lahko povem, da je nekaj zelo prijetnega, ko preizkusiš novo stvar in se nekaj novega naučiš. Inštruktorice in inštruktorji so zelo v redu in res ni nič slabega v tem, da stopiš izven cone udobja. Vsem želim, da pridete na vrsto.”

S Sandijem Ražmanom se je v sklopu projekta BalanCed pogovarjala Taja Kavčič, PiNA. Prispevek je nastal kot del ozaveščevalne kampanje projekta.