Miro Lubej je kemik, sedaj že nekaj let v pokoju. Je reden obiskovalec in udeleženec delavnic v Kreativnem centru, kjer se je prvič srečal z glino.

V aktivnosti Kreativnega centra se je vključil zaradi smrti žene, saj je iskal nekaj, da lahko zapolni nastalo praznino. “Ko sem videl razpis za prijavo na Mini šolo keramike, sem se z veseljem prijavil. Bil sem sprejet in našel zadoščenje ter notranji mir, ki mi je primanjkoval. Zame je pomembna notranja energija, ki se je z glino in njeno obliko prenašala, saj ta vrača svoje nazaj, komunikacija je obojestranska,” pove.

Izkušnja mu v prvi vrsti prinaša duševen mir. “Pri prenosu energije od mene na glino in obratno se vzpostavi medsebojen stik. Je težko razumljiv, vendar dejansko obstojen. Ustvarila se mi je potreba po ustvarjanju, da nekaj nastane, in če si to dobro predstavljaš, lahko ustvariš marsikaj.” Prav tako pa mu pri obisku Kreativnega centra veliko pomenijo toplina, prijaznost in sprejetje s strani izvajalk delavnic, s katerimi je ustvaril pravi prijateljski odnos. Seveda pa tudi možnost, da nekaj ustvariš. “Sam bi se lahko šel različne hobije, kot je, na primer, keramičarstvo doma v garaži, vendar veliko raje dva krat na mesec pridem v Kreativni center in to mi zadošča. To so tiste stvari, ki človeka res navdušijo in pomirjajo, saj je notranji mir najbolj pomemben,” pove.

“Rekel bi, da je ravnovesje notranji mir, da si psihično stabilen in ti misli ne uhajajo, predvsem takrat, ko se ti življenje postavi na glavo. Pri meni je bil prvi del žalovanje, drugo pa povsem nov način življenja, ko sem ostal sam. Za pridobivanje ravnovesja v življenju so tovrstne delavnice izjemno pomembne in pripomorejo k temu, da najdeš svoj notranji mir,” odgovori na vprašanje kaj mu pomeni ravnovesje.

Meni, da je okolje, v katerem živimo dokaj ‘agresivno’, zato je ravnovesje izjemno pomembno. “Vidik ravnovesja je pomembno ne samo poudariti, vendar ga tudi živeti. Ne glede na napetosti v življenju, je treba najti ravnovesje med službo, družino, odnosi in okoljem. Z notranjim mirom in stabilnostjo lahko ohranjamo pozitiven pogled na življenje in gradimo uspešne odnose. Sem naravoslovec, in zame, če se ni nekaj dalo matematično dokazati, tega ni bilo. Duhovnost me je vedno zanimala kot del nečesa, vendar k temu nisem bil nagnjen. Po smrti soproge pa sem spremenil poglede in zdaj določene stvari veliko bolj razumem. Tudi zgodilo se mi je nekaj stvari, ki jih je matematično nemogoče razumeti,” doda. 

Pravi, da ima sam s sabo dovolj dela, poleg vseh opravil po hiši. Večji problem je fizična zmogljivost; “ravnovesje ustvarjam s tem, da iščem rešitve – delo z glino mi pomaga pri duhovnosti, bivanjske stvari pa si olajšam s tehničnimi pripomočki. Sam imam celoten dan načrtovan do 10 minut, točno vem, kaj se mi bo zgodilo od trenutka, ko vstanem, do trenutka, ko grem spat. Eni temu negativno rečejo rutina, drugi urnik, jaz pa mislim, da to moraš imeti, živeti življenje in se seveda prilagajati.”

Meni, da mora biti kreativnost nujno prisotna predvsem v življenju mlajših, produktivnih ljudi. Pove, “kreativnost je zelo pomembna tudi za napredek, saj je vedno potrebno iskati neke poti. Določeni ljudje si postavljajo cilje, na primer, ko pridejo na delavnico, si določijo, kaj bodo naredili, jaz pa se spominjam prve delavnice, ko je inštruktorica povedala, da glina sama pove, kaj bo nastalo. Sam sem tiste vrste, ko primem kepo gline v roke in ne vem točno, kaj bom naredil, zagotovo pa vem, da ne bom nekaj, kar delajo vsi. Nekaj že bo, če bo. Zelo rad ustvarjam figurice in najbolj pomembno mi je ravno to, da ti glina sama pove, glede na razpoloženje, ki ga imaš, in energijo, ki se prenaša, kaj bo nastalo, ti se samo prepustiš. Po delavnicah se vedno počutim boljše, sem sproščen in to je najbolj pomembno.”

Od vseh tehnik dela z glino mu je najbolj všeč oblikovanje z rokami, saj gre za neposreden stik, pri katerem pride do pretoka energije. “Najbolj so mi všeč preproste oblike in na tem delam najraje. Pa tudi to, da pride ven izdelek, ki ni industrijski, ampak vanj daš delček sebe, čutiš zadovoljstvo in mir,” doda.

Pravi, da mu ustvarjanje z glino blagodejno vpliva na počutje. Zagotovo bi delavnice pogrešal, če bi se jih prenehal udeleževati. “Moj odnos je že od začetka, da glina sama pove, kaj želi. Če bi si, ko dobim glino v roko, narekoval da bom naredil neko obliko, ki bi bila vsiljena, mi zagotovo ne bi šlo. Oblikujem pa nekaj vzajemno, kar se glina in jaz sporazumeva, kaj bo nastalo. Vreteno mi ni najbolj blizu kot tehnika, saj je tukaj zraven že tehnologija, so tuje sile, ki to oblikujejo. Tukaj nisi glavni akter, zato zagovarjam prostoročno oblikovanje,” odgovori na vprašanje, ali se je pri delu z glino soočil s kakšnimi izzivi.

Pove, da na svojo pot iskanja ravnovesja ni popeljal nikogar, saj smo si ljudje različni. Predvsem pa imajo v njegovih letih vsi zelo različne interese: “eni so bolj nagnjeni k potovanjem in jim take zadeve niso najbolj pri srcu. Jaz rad delam po svoje in ta kreativnost mi to nudi. Da delam tisto, kar mi tisti trenutek pomaga in to je bistvo, da ni nekaj vsiljenega, nekaj izven mene.”

Miro pa vsem bralcem, ki se soočajo z iskanjem ravnovesja v življenju, sporoča:

“Ne bojte se izraziti tega, kar vam leži na duši. Izpovejte se z besedo ali oblikovanjem nekega izdelka – likovnega, keramičnega, naj se tista misel, ki je v vas in iz nje izhajate, sprosti. Bistvo je, da se ne zapreš vase, ampak se odpreš. Trenutno so takšni časi, ko se vse dela na razdalji, tudi komunikacija. Kar je bilo zame pred 20 leti nepredstavljivo, kot je bil takrat James Bond – znanstvena fantastika, je sedaj resničnost. Dejstvo je, da se temu ne da izogniti, zato se je s spremembami in novimi izzivi treba naučiti živeti. Vseeno pa je odtujenost in zaprtost, ki jo novi časi prinašajo, možno rešiti s kreativnostjo in domišljijo. Vsakemu bi priporočal, da se udeleži delavnic v Kreativnem centru, predvsem pa si želim, da bi se razvilo še več delavnic, kjer bi se učili iz ničle ter spodbudili še več ljudi, da se vključijo.”

Z Mirom Lubejem se je v sklopu projekta BalanCed pogovarjala Taja Kavčič, PiNA. Prispevek je nastal kot del ozaveščevalne kampanje projekta.