Maša Stojanović prihaja iz Kopra in trenutno študira psihologijo na Univerzi v Ljubljani. V aktivnosti Kreativnega centra se je vključila februarja in to je eden izmed glavnih razlogov, da se pogosto vrača nazaj v rodni kraj in se udeleži tečajev v centru.
Da se je vključila v aktivnosti Kreativnega centra, je bilo “pravzaprav bolj ali manj to, da poiskusim nekaj novega, da preizkusim samo sebe v novi aktivnosti. Že od prej poznam Barbaro (op. p. vodjo projekta in centra), in ko sem pri njej videla, kako ji je delo z glino simpatično, sem si zaželela nekaj takega tudi zase,” pravi.
Izkušnja v centru ji predstavlja predvsem eno izmed takih aktivnosti, pri kateri se lahko osredotoči samo na to in hkrati pozabi na druge stvari. “Tudi po tem, ko se vrnem domov s tečaja, sem še vedno sproščena. Kot, da vse skrbi, ki sem jih imela do delavnice, izginejo ali pa se zdijo veliko lažje rešljive.”
Meni, da je v okolju dovolj priložnosti za udeležbo na aktivnosti, vendar te niso tako lahko dostopne. “Ko iščeš stvari, se jih veliko najde, ampak so večinoma ekstremno drage. Zato se mi zdi, da kar počnete s tem projektom, je res unikatno in hkrati dobra praksa za vse generacije, tako starejše, mlajše in družine, ki ne morejo dati svojih otrok v varstvo.”
Sama se sooča z iskanjem ravnovesja med zasebnim in študijskim življenjem. “Zame je ravnovesje to, da si vzameš čas zase in da lahko ločuješ med enim in drugim. Kot, na primer, da ne pustim, da se študij preveč prepleta v zasebno življenje in ko grem ven s sošolkami, da znam narediti neko ločnico, ki pa se na žalost lahko hitro zabriše.” V današnji družbi prevladuje mišljenje, da je kariera na prvem mestu, da moraš v življenju ustvariti čim več in nekako je tvoja vrednost vezana na uspehe na določenem področju, ki ti hkrati omogoča zaslužek za preživetje. “Pomembno je, da si lahko individualnost, osebnost, gradimo tudi na drugih področjih. Potem lahko zrasteš kot oseba in se znaš hkrati ustaviti ter umiriti,” pove.
Maša meni, da je imela pogosto težave z iskanjem ravnovesja v življenju, saj je bilo mogoče veliko zavlačevanja z delom na nalogah, kar je posledično vodilo v razmišljanje, kaj vse jo še čaka. “Aktivnosti, ki so zunaj hiše in zahtevajo neko koncentracijo, tudi če je to obisk kina, gledanje filma, samo, da se osredotočiš, mi pomagajo, da se zavedam, da lahko naredim tudi nekaj bolj sproščujočega. Velika pomoč pri iskanju ravnovesja pa je tudi podpora bližnjih, prijateljev in partnerja, ki mi omogočajo okolje v katerem so lahko tudi druge stvari pomembne in ne samo študij,” doda.
Po njenem mnenju kreativnost močno prispeva k vzpostavljanju ravnovesja, predvsem ker izpod tvojih rok nastane izdelek. Pove, da ko je ustvarila prve izdelke, je bila zelo ponosna nase, saj ji je to dokazalo, da zmore nekaj narediti. Ko je imela dober dan na delavnici, se je to razvleklo še čez celoten teden. “Pozitivna energija se me je kar držala in imela sem veliko motivacijo, da naredim in dokončam potrebne stvari. Veliko so mi pomenile tudi Barbarine besede, da je vse v redu, če izdelek ne uspe, in vsakič, ko narediš napako, se iz nje naučiš. Zdi se mi, da je to tudi ena stvar, ki sem jo lahko prenesla na druge dele življenja: dobro, tukaj sem naredila napako zaradi tega in naslednjič, ko bom počela isto ali podobno stvar, se bom tega spomnila in tokrat naredila drugače.”
Z udeležbo na aktivnostih v Kreativnem centru je opazila, da so se dejavnosti, ki jih je počela tam, prenesle na druge aktivnosti v življenju. Hkrati je to postalo njeno veliko zanimanje: “namesto, da bom samo visela na telefonu in gledala serije, bom raje pogledala izobraževalen video o keramiki in to znanje prenesla na dejavnosti v centru.” Prav tako tudi doma počne več kreativnih stvari, odkar se je spoznala z glino. Pove, da ji je glina pomagala pri iskanju ravnovesja: “sedaj vem, da se lahko osredotočim na določeno stvar in odmislim vse drugo. Dobila sem potrditev, da so moji možgani zmožni koncentracije, poleg tega pa se sedaj zavedam, da ko mi nekaj ne uspe, se tega lahko lotim ponovno, da ne obupam in vztrajam.”
V centru je večino časa ustvarjala na vretenu, saj ji je ta proces najbolj simpatičen, udeležila pa se je tudi samostojnega oblikovanja, pinčanja. Meditativen pristop ji predstavlja tehnika oblikovanja gline na vretenu: “z vretenom greš res v globoko koncentracijo, se poglobiš. To mi je pomagalo tudi na drugih področjih življenja. Na primer, ko mi je dolgčas in se ‘čudno’ počutim, začnem razmišljati o vretenu in kako sem se takrat počutila, ko sem ustvarjala, to mi pomaga, da se sprostim.”
Največji izziv ji je bil, ko ji nekaj ni uspelo. Ko je imela slab dan, se je to preneslo na glino in je ta ni ‘ubogala’. “Ko se mi je to zgodilo prvič, sem bila potem zelo živčna in čudno gledala nase, kot, da sem jaz kriva za neuspeh zaradi svoje nesposobnosti, potem pa sem se s tem soočila. Ko sem se naslednjič udeležila delavnice, sem vsak izdelek, ki sem ga naredila, tudi podrla, saj nikoli ni bil namen, da nekaj naredim. Vsak izdelek, ki ga ustvarim, je učenje, da pogledam kje so moje meje, kje so meje gline, in to je stvar, ki sem jo prenesla na druga področja v življenju, da lahko večkrat nekaj poskusim in da nekaj kar deluje tudi ohranjam,” doda.
Na svojo pot iskanja ravnovesja je uspela vključiti tudi mamo in druge družinske članice. Vesela je, da je lahko nekaj svojega delila z drugimi, ki so pri tem prav tako uživali. Dve sta z ustvarjanjem nadaljevali tudi samostojno. “Za mojo mamo je bila to ena od aktivnosti, ki jo je že včasih počela in zaradi katere je šla rada iz hiše. Zelo sem vesela, da je to strast lahko obudila nazaj,” pove Maša.
Maša pa vsem bralcem, ki se soočajo z iskanjem ravnovesja v življenju, sporoča:
“Predvsem bi vsakemu predlagala oziroma priporočila, da najde in poskusi različne stvari, da poskuša najti nekaj, kar mu bo ustrezalo, nekaj, ob čemer se lahko sprosti, dejavnost, v kateri lahko uživa in v kateri lahko odmisli skrbi, ki jih ima, pa če je to vsaj za tisto eno uro.”
Z Mašo Stojanović se je v sklopu projekta BalanCed pogovarjala Taja Kavčič, PiNA. Prispevek je nastal kot del ozaveščevalne kampanje projekta.