Karin prihaja iz slovenske Istre, kjer dela v vzgoji in izobraževanju. V aktivnosti Kreativnega centra se je vključila marca. Sama pa se je z mentoricami spoznala že prej, na enodnevnem tečaju pred začetkom projekta, ki se ga je udeležila s prijateljico.

Pravi, da je ustvarjalna oseba, saj rada kvačka, kleklja, šiva, riše na steklo, z glino pa pred aktivnostmi v centru ni imela izkušnje. “S prijateljico, s katero se skupaj udeležujeva različnih aktivnosti, sva se začeli navduševati nad glino, in takoj, ko se je ta priložnost ponudila v domačem okolju, sva se prijavili.”

Izkušnja v centru ji prinaša: “predvsem kakovosten čas s prijateljico. Imam dva otroka in to zahteva kar nekaj mojega časa, zmanjka pa ga za to, da se s prijateljico posvetiva druga drugi. Hkrati pa mi izkušnja v centru prinaša novo znanje in sprostitev. Sledenje mi veliko pomeni, saj, ne glede na to, če sem utrujena in imam veliko službenih obveznosti ter dela z otrokoma, se na delavnicah lahko spočijem. Glina ima posebno moč, da te sprosti, vanjo lahko daš vse in avtomatsko pozabiš na vse ostalo.”

Na vprašanje, ali meni, da je v okolju dovolj tovrstnih aktivnosti odgovori: “ne. Kreativni center ponuja odlične delavnice, za katere upam, da se bodo nadaljevale tudi naprej, v kakršnikoli obliki že.”

Kako sama doživlja koncept ravnovesja, pove: “ravnovesje med zasebnim in poklicnim življenjem je težko, še posebej pri mojem poklicu, saj se mi zdi, da veliko stvari nosim domov. Sama sem inkluzivni pedagog in veliko dela poteka tudi v popoldanskem času. Predvsem priprave, izdelovanje pripomočkov, težke pa so tudi zgodbe, s katerimi se srečujem v svojem delu, ki jih je težko odmisliti. Vedno se poskušam zamotiti, vseeno pa se ti ob različnih opravilih te zgodbe prikradejo v misli. Ob delu z glino pa imam priložnost, da se poglobim vase in ne razmišljam veliko. V stiku z glino se osredotočaš le nanjo in ji slediš. In tukaj ne gre za to, da bi stvari potlačil, pač pa, da se umiriš, in kadar si miren tudi lažje sprocesiraš stvari, ki te težijo.”

Meni, da je ravnovesje v življenju pomembno in doda: “če nimamo ravnovesja, nismo zadovoljni sami s sabo in če nismo zadovoljni s sabo kot posamezniki, ne moremo biti dobri starši, partnerji, uslužbenci. Tako, da ravnovesje v kakršnikoli obliki more biti.”

Pri ustvarjanju ravnovesja v življenju ji poleg delavnic pomaga tudi prijateljica, saj velikokrat popazi njena sinova, da lahko poskrbi za druge stvari. “Rekla bi, da je ona del mojega ravnovesja. Rada tudi telovadim, saj tako sproščam svoj stres, pomembno pa mi je tudi ustvarjanje. Rada sem kvačkala, ustvarjala igrače, torbice, to mi pomaga, da se lažje umirim, ne pa v tolikšni meri kot delavnice v Kreativnem centru.”

Strinja se, da lahko kreativnost prispeva k vzpostavljanju ravnovesja in dobremu počutju. “Velik del življenja je delo, na različnih področjih in to ti vzame čas, vendar ne more biti samo to. Velikokrat se tudi ne zavedamo, kaj vse smo že dosegli, no na delavnicah ni tako. Tam, ko nekaj delaš in na koncu tudi narediš, je takoj neki rezultat. Vsakič boljši.” Doda, da se delavnic vedno veseli. “Dan prej sem vedno boljše volje, ker sem v pričakovanju in takrat me kakšne stvari tudi manj vržejo s tira.”

Med procesom dela z glino in iskanjem ravnovesja je sama opazila kar nekaj vzporednic: “pri glini, tako kot tudi v poklicnem in zasebnem življenju, moraš biti vztrajen. Predvsem pri otrocih in sebi, da ne ‘znoriš’ prehitro. Prav tako, da ne obupaš, predvsem pri glini, ki lahko testira tvoje meje. Vzporednica pa je tudi ta, da ker sama stremim k perfekcionizmu, je tudi pri ustvarjanju tako. V zadnjem času pa opažam, da uspem biti bolj prijazna do sebe in začenjam popuščati na tem področju, v pozitivnem smislu. Ne rabi biti vse popolno.”

Vse tehnike dela z glino ji predstavljajo meditativen proces, saj se te spreminjajo glede na počutje. “Kdaj bolj uživam v samostojnem oblikovanju, kdaj pa zmaga vreteno. Obe tehniki se med sabo popolnoma razlikujeta in ponujata druge možnosti. Pri samostojnem oblikovanju nikoli nisem ustvarjala šalčk in podobnih stvari, vendar sem ustvarjala izdelke, ki jih ne moreš oblikovati z vretenom. V vseh tehnikah pa zelo uživam.”

Pri delu z glino pa se je soočila tudi z izzivi. “To je bil zagotovo moj perfekcionizem, saj na začetku nimaš veliko znanja o oblikovanju, da bi lahko naredila vse robove ter oblike enake. Velikokrat lahko gre kaj narobe in zato moraš malo improvizirat. Izdelki ne pridejo vedno taki, kot si si jih zamislil na začetku, s časom, pa, ko vidiš, da ti je nekaj uspelo, si zadovoljen, tudi če ni šlo po prvotnem načrtu. Najprej sem se mogla znebiti teh visokih pričakovanj in sedaj se pustim presenetiti. Hkrati pa sem se lažje začela sprejemati tudi v osebnem življenju in odvrgla nepotrebna pričakovanja.”

Na pot iskanja ravnovesja je popeljala sina, ki se je istočasno udeleževal otroških delavnic. Na enkratne delavnice je poleg njega pripeljala tudi partnerja, ki se je z njo kasneje udeležil tudi drop in-a. “Po naravi ni najbolj ustvarjalen človek, je pa vseeno užival in je danes ponosen na svoje izdelke. Seveda pa se delavnic udeležujeva skupaj s prijateljico, ki je prav tako navdušena nad glino in ji ta predstavlja veliko ravnovesje med zasebnim in poklicnim življenjem. Pomaga ji, da se lažje umiri in sprosti.”

Karin pa vsem bralcem, ki se soočajo z iskanjem ravnovesja v življenju, sporoča:

“Pomembno je, da v življenju poskusimo nove stvari. Tudi če mislimo, da mogoče nismo ustvarjalni, je vredno poskusiti, saj lahko odkrijemo novo področje, ki nam dejansko leži. V nasprotnem primeru pa gremo naprej, vendar vseeno vemo, da smo nekaj poskusili. Pomembno je, da najdemo nekaj, kar nas spravlja v ravnovesje. Vsakemu priporočam delo z glino, ki se ne more primerjati z ničemer. Glina te prizemlji. Všeč pa mi je tudi, kar sem pred kratkim ugotovila na uri vretena in takrat se mi je vse povezalo v smiselno celoto: v centru iščeš delo z glino, ki jo potiskaš v center in to mi predstavlja povezavo s centrom znotraj mene same.”

S Karin Pastorčič se je v sklopu projekta BalanCed pogovarjala Taja Kavčič, PiNA. Prispevek je nastal kot del ozaveščevalne kampanje projekta.