Vse dejavnosti projekta BalanCed so okoljevarstveno naravnane. Pri vseh delavnicah uporabljamo odrabljene predmete, da iz njih ustvarimo nekaj novega. Zavedamo se, da je najboljši odpadek tisti, ki ne nastane. Obenem pa se odpadkom ne moremo izogniti. Z nastalimi odpadki je potrebno pravilno ravnati, jih pravilno ločiti. Kako smo pri tem uspešni Koprčani, kam ti odpadki potujejo po tem, ko jih odvržemo ter katere dejavnosti so v domeni Marjetice, smo povprašali Marka Ugrina, predstavnika za stike z javnostmi na Marjetici Koper.
Marjetico Koper povezujemo predvsem z odvozom odpadkom, ampak vaše dejavnosti so dosti širše. Kaj vse je v vaši domeni?
Na Marjetica Koper radi rečemo, da skrbimo za skoraj vse kar je javnega v koprski in ankaranski občini že več kot 65 let. Naša glavna dejavnost, s približno eno tretjino vseh zaposlenih, je seveda ravnanje z odpadki. Skrbimo pa tudi za odpadne vode (kanalizacija, greznice čistilne naprave), pogrebno-pokopališko dejavnost, javna parkirišča in pristanišča, oglaševanje na plakatnih mestih in elektronskih zaslonih, mestno tržnico, mestni kopališči v Kopru in Žusterni, zavetišče za zapuščene psičke in mucke vseh štirih občin Slovenske Istre in pa urejamo zelene javne površine (parki, krožišča, poti). Radi se pohvalimo tudi z našo Mestno vrtnarijo, ki na Škocjanu v takšni ali drugačni obliki deluje že skoraj 100 let.
V tem intervjuju bi se osredotočili predvsem na odpadke, saj dajemo tudi v projektu BalanCed velik poudarek na zmanjševanje količine le-teh in pravilno ločevanje. Kako Koprčani ločujemo odpadke?
Koprčani zelo različno ločujemo odpadke. Nekateri res vestno ločujemo odpadke, spet drugi se malce požvižgajo in vse mečejo vse v isti koš. Glede na to, da je odstotek pravilno ločenih odpadkov okrog 48% menimo, da smo razdeljeni nekje na polovico. V splošnem lahko povzamemo, da je ločevanje boljše pri tistih gospodinjstvih, ki imajo individualne zabojnike, kjer so skupni zabojniki na ekoloških otokih pa je slika precej slabša. Predvsem nas žalosti, da postajajo ekološki otoki mesto za odlaganje kosovnih in gradbenih odpadkov. Nekako velja miselnost, ko bodo odpeljali smeti, bodo pač vzeli še to. Imamo dva zbirna centra, ki obratujeta od ponedeljka do sobote, ZC Sermin celo vsak dan do 18. ure, kljub temu pa se odpadki še vedno najdejo na vseh možnih javnih površinah. Odlaganje na zbirnih centrih je za občane Mestne občine Koper in Občine Ankaran brezplačno, prav tako imajo možnost prek dopisnice naročiti dvakrat letno brezplačni prevzem in odvoz.
Kam gredo posamezni odpadki, ko jih odvržemo v zabojnike?
Odpadke najprej prevzamemo ločeno z našimi tovornjaki in jih odpeljemo na Zbirni center Sermin. Od tam romajo na različne konce, glede na njihovo vrsto. Preostanek komunalnih odpadkov (črn zabojnik) gre na predelavo v podjetje Kostak Krško, kjer se jih predela (zberejo se še koristni odpadki, ki ostajajo v mešanih zaradi nepravilnega ločevanja) ostanek pa se odloži. To za komunalna podjetja in posledično občane predstavlja največji strošek. Mešano embalažo (plastično, kovinsko, tetrapak), papir in steklo prevzamejo različne družbe za ravnanje z odpadno embalažo, ki imajo koncesijo od države za opravljanje te dejavnosti. Biološke odpadke oddamo v kompostarno v Šentilj v Slovenskih goricah. Odpadno elektro in elektronsko opremo oddamo podjetjem, ki imajo ravno tako koncesijo od države in oni poskrbijo za predelavo le teh. Nevarni odpadki večinoma romajo na uničenje v tujino.
Kako ozaveščate občane o pravilnem ločevanju odpadkov?
O naših brezplačnih akcijah prevzema različnih vrst odpadkov in ravnanju z odpadki nasploh, obveščamo predvsem prek spletne strani, socialnih omrežij in lokalnih medijev. Skušamo biti čim bolj prisotni na vseh javnih prireditvah v Kopru, med šolskim letom pa opravljamo izobraževalne delavnice na osnovnih in srednjih šolah.
Imate za konec še kakšno okoljsko sporočilo za vse prebivalce Mestne občine Koper?
Naše sporočilo je predvsem to, da s pravilnim ravnanjem in ločevanjem skrbimo za naše skupno okolje. To ne počnemo za Marjetico, prav tako ne za župana ali predsednika vlade. To počnemo za naravo, za nas, za naše otroke ali vnuke. Želimo si vcepiti miselnost, da lahko prav vsak posameznik prispeva pri temu. Naravo smo podedovali od naših prednikov in si jo izposojamo od naših zanamcev, premislimo kaj jim bomo pustili.
Intervju je pripravil NOMED.