Ana Markežič je zaposlena na PiNI, kjer deluje kot višja projektna sodelavka. V aktivnosti Kreativnega centra se je udeležila oktobra lani in obiskala Mini šolo keramike, nato pa še tečaj Lončarstva.

Najprej se je aktivnostim v centru pridružila iz čiste radovednosti, ki pa se je razvila v navdušenje in postala neka rutinskost. “Super se mi zdi, da ima tečaj določeno število srečanj, da se naučiš tehnik in jih ponotranjiš. Pri vretenu pa je potrebno še veliko vaje. Kreativni proces žene motivacijo, je pa tvoja udeležba v centru odvisna od samoinciative. 

Na vprašanje kaj ji pomeni izkušnja v centru, pove: “tečajev sem se udeležila v specifičnem obdobju v svojem življenju in sedaj ko pogledam nazaj, vidim, da mi je ostal močen proces iz dela na vretenu – ko skozi proces zapadeš v popolni zanos in prideš do točke “midfulnessa”, ko dejansko ne razmišljaš o ničemer drugem, ampak si samo tam. Gnetenje gline (zemje) in samo oblikovanje, predstavlja en res primordialen občutek. Ta izkušnja mi je prinesla usmiritve v željeno smer, po delavnicah v sebi čutim mir.”

Koncept ravnovesja med zasebnim in poklicnim življenjem doživlja odvisno od obdobja v letu, saj je njeno delo vezano na projekte, pisanje razpisov in različne aktivnosti, ki od nje zahtevajo več časa in energije. “Mogoče je problem prepoznati, kdaj ti ravnovesja primanjkuje. Rada počnem določene stvari, tudi v službi in se včasih prepozno začnem zavedati, da sem v tistem trenutku zabrisala mejo ravnovesja. Najlažje si predstavljam ravnovesje, če vizualno postavim stvari na tehtnico. Na obeh straneh mora biti enako, torej, da sta zasebno in poslovno življenje uravnovešena. Pomembno je, da ne pozabim početi tudi stvari, ki mi omogočajo, da sprostim um in telo, da mi dajo neke inserte, ki mi omogočajo ohraniti fokus širše perspektive.,” doda. 

Na vprašanje, zakaj meni, da je pomembno, da ljudje najdemo ravnovesje v življenju, odgovori: “za večino ljudi nobena skrajnost ni dobra, predvsem zaradi ohranjanja psihofizičnega zdravja. Včasih ena skrajnost pretehta, ampak si tisti, ki manevriraš sistem in imaš vpliv.”

Sama ravnovesje v svojem življenju ustvarja z aktivnostmi, ki so ponovljive, kot je bil tečaj v centru, čas pa rada preživlja tudi v naravi, obdeluje vrt, izvaja jogo, prepušča odkrivanju sveta glasbe. Na začetku vsakega meseca si ustvari tudi koledar aktivnosti in dogodkov, ki se jih želi udeležiti in vsebin, ki jih želi pri sebi aplicirati.“Vsak mora pri sebi vedeti, kaj ga podpre in kaj v določenem trenutku potrebuje. Zavedati se moramo svojih čustev in jih znati razumeti, da lahko, ko pridejo na plan pravilno odreagiramo, se zavedamo, s čim prihajamo domov iz službe in se tudi temu primerno odločimo, kako želimo nadaljevati in zaključiti dan,” doda.

Meni, da gresta kreativnost in ravnovesje z roko v roki. “Vsak zase ve, na kakšen način se sam kreativno izraža, koliko si to želi ali dejansko potrebuje. Verjamem, da nekdo, ki ima kreativno službo, ima manjšo potrebo po tem v zasebnem življenju. Meni v zahtevnejših obdobjih v službi najbolj pomaga refleksija, da pogledam nazaj na delovni proces in kreativo. To me pomiri, saj vidim kje sem in vidim, ali moram v svoje življenje vnesti več kreative.”

Z udeležbo na aktivnostih v centru je opazila spremembe v svojem vsakdanjiku. “Zanimivo mi je bilo, da sem opazila neko drugo vrsto izražanja kreativnosti pri sebi in samoiniciativno željo po aktivnostih. Ta izkušnja mi je dala neposreden vpogled v to, da res obstaja veliko načinov izražanja, s katerimi se lahko naučiš veliko stvari o sami sebi. Ugotovila sem, da ima nate velik vpliv že sam proces in ne toliko rezultat končen izdelek,” pove. 

Najbolj meditativna tehnika oblikovanja gline je bila zanjo vreteno. “ Ko pride do tega, preslišim celo okolico in sem v trenutku z glino, svojim nastajajočim izdelkom ter procesom. Vreteno je nekaj, kar od tebe zahteva več dela in manevriranja z rokami, da dejansko zgradiš svoj izdelek. Startaš iz kepe gline in potem ustvariš nękaj oprijemljivega.”

Pri delu z glino pa se je soočila tudi z izzivi. “Predvsem to, da si včasih rečeš, ‘okej, danes ni pravi dan’ in si bolj prijazen ter sprejemajoč do sebe. Zgodila se je tudi nekakšna preobrazba, saj si na tečaj prišel z različnimi občutki, med delom z glino pa so kdaj te prešli v drugačne ali pa so postali še bolj intenzivni. Predvsem zaupanje v proces in vsekakor temu, da ne moreš stvari ves čas obvladovati, sploh vreteno zahteva veliko potrpežljivosti, sledenje korakom in strukturi. To je neko ogledalo v meni.” Delo z glino ji je deloma pomagalo tudi pri razreševanju izzivov iz osebnega življenja. “V procesu dela z glino sem prišla do točke, ko nisem razmišljala o ničemer. Vedno sem se počutila navdihnjeno, hkrati pa mi je proces pomagal pomiriti „miselne nevihte”.”

Ana pa vsem bralcem, ki se soočajo z iskanjem ravnovesja v življenju, sporoča:

“Da ne pozabijo na trenutke, ko ena stran pretehta. Predvsem ta, ko si precej obremenjen z delom je pomembno, da si vzamemo čas zase. Za tiste, ki se še niso preizkusili v delu z glino in so radovedni, bi jim svetovala, da izkoristijo priložnost. Izkušnja v centru je res ‘one time experience’.”

Z Ano Markežič se je v sklopu projekta BalanCed pogovarjala Taja Kavčič, PiNA. Prispevek je nastal kot del ozaveščevalne kampanje projekta.