Stanje zanosa je popolna koncentracija na trenutno delo, ki ga spremlja  občutek lahkotnosti in ugodja. Ameriški psiholog Mihaly Csikszentmihalyi je kot otrok opazoval poskuse obujanja življenja v povojni Evropi. Mnogi so pri tem obupali. Opazovanje ga je napeljalo k razmišljanju o tem, kaj daje smisel življenju, zaradi česar se je vredno truditi. Spraševal se je, kakšno vlogo igra pri tem bogastvo, vendar so raziskave dokazale, da denar ni imel večjega pomena. Nad osnovnim pragom, ki je potreben za preživetje, je povečano bogastvo le malo vplivalo na zadovoljstvo z življenjem. Kot je Csikszentmihalyi omenil v TED govoru, se je odločil raziskati, kdaj in kako se v vsakdanjem življenju, v naši običajni izkušnji, počutimo resnično srečni? Kazalo je, da je potrebno odgovor na to vprašanje iskati pri ljudeh, ki se ukvarjajo z ustvarjalnostjo in umetnostjo. Najprej ga je pritegnilo vprašanje, zakaj se mnogi kreativni ljudje lahko ukvarjajo s projekti, ki jim verjetno ne bodo prinesli slave ali bogastva. Morda je nekaj zadovoljujočega v samem procesu? Za kaj so se pripravljeni žrtvovati?

Skladatelj je raziskovalcu povedal, da je ob uspešnem skladanju doživel nekaj podobnega ekstazi. V takem trenutku se je zdelo, da mu ni treba več razmišljati, izgubil je občutek za čas, glasba pa je kar »tekla«. Csikszentmihalyi je kasneje slišal opise zelo podobnega stanja s strani športnikov, pesnikov in šahistov. Znanstvenik je to transu podobno, spremenjeno stanje popolne potopljenosti, koncentracije, ki ne zahteva napora, poimenoval stanje zanosa (v ang. »flow«).

Od tega spoznanja, ki je staro že 40 let, dalje je Csikszentmihalyi, tako kot mnogi drugi psihologi iz različnih držav, preučeval izkušnje himalajskih alpinistov, dominikanskih menihov, Navajo pastirjev in na tisoče drugih ljudi, ki so opisovali podobne izkušnje stanja zanosa.

»Gre za intenzivno koncentracijo, ki vodi do občutka ekstaze in popolne jasnosti, kaj storiti v vsakem naslednjem trenutku,« je Csikszentmihalyi poudaril v  TED govoru februarja 2004.

»Zavedate se, da ste nalogi, čeprav je morda težka, povsem kos. Izgubite občutek za čas in sebe, postanete del nečesa večjega, naloga je vredna vsakega vašega truda.«

Nekateri imenujejo to stanje najvišje koncentracije »biti v coni«. Ne glede na to, kako se to stanje imenuje, je pomembno, da ne zajema zgolj zavesti.

Spremljajo ga tudi fiziološke spremembe. Švedska študija iz leta 2010 je pokazala, da so imeli pianisti, ki so dosegli stanje zanosa, globlje dihanje in hitrejši srčni utrip. Aktivirale so se celo obrazne mišice, na primer tiste, ki jih potrebujemo za nasmeh.

O pozitivnem vplivu doživljanja zanosa na življenje in zdravje ljudi preberite v naših naslednjih prispevkih.