Kreativni center bo v obliki brezplačnih tečajev in delavnic nudil pridobivanje veščin oblikovanja gline, šivanja, izdelave naravne kozmetike in fotografije. Nudil bo tudi program za zaposlene v organizacijah, ki bo krepil mehke veščine ter raznolik program za otroke.
“Ustvarjanje okolja, kjer se razvijajo povezovalne navade, kot so sprejemanje, opogumljanje, poslušanje, sodelovanje, zaupanje, spoštovanje, usklajevanje ter ustvarjalnost in odgovornost, prispeva k večjemu zadovoljstvu zaposlenih, posledično k večji zavzetosti in inovativnosti. Dejavno sodelovanje v pričujočem projektu nam pomeni prav to – novo priložnost, novo okolje za razvijanje vse bolj zadovoljnih posameznikov, zaposlenih,” je vizijo projekta opisala Anja Cerkvenik, v. d. ravnatelja Centra za komunikacijo sluh in govor Portorož.
Odprtja se je udeležila tudi podžupanja Mestne občine Koper Mateja Hrvatin Kozlovič, ki je pozdravila prisotne in izpostavila, da bodo “tako otroci kot odrasli imeli tu priložnost preizkusiti svojo kreativno izraznost. Ne glede na to, ali bomo prvič stopili na novo, nepoznano ozemlje ali pa bomo svoje ustvarjalne veščine nadgrajevali.”
Zakaj potrebujemo kreativnost? Zakaj biti ustvarjalen? “Ko ustvarjamo, izražamo svoja čustva, smo v boljšem stiku s samim seboj, učimo se reševati probleme, gradimo samozavest in premagujemo ovire. Privoščimo si biti ponosni ob pogledu na rezultate svojega dela ter se kakovostno družimo s somišljeniki,” pove Barbara Gogala, vodja projekta BalanCed.
Prostore Kreativnega centra smo obnovili s trajnostnimi materiali, velik del projekta je namreč tudi ozaveščanje otrok o področju okoljevarstva. Katarina Parovel, direktorica Zavoda Nomed: “Otroci bodo (in so že) v ta prostor vnesli barvitost, igrivo energijo in veliko smeha. Skozi projekt bomo izvajali več sklopov delavnic, nekatere smo že izvedli. Usmerjene so bile v opremljanje prostora – ne, nismo šli v trgovino po pohištvo, ampak na odpad. Na rokodelskih delavnicah smo otroke vključili v brušenje in barvanje stolov, na okoljevarstveni delavnici smo skupaj sešili in tapecirali sedeže stolov. Odpadne omare smo prebarvali in si za prihajajoče delavnice sešili predpasnike. Skupaj smo si uredili prostor, v katerem se bomo dobro počutili in se vanj z veseljem vračali.”
Z otroki se bomo kmalu podali na teren in za njih izvedli biodiverzitetne delavnice, skupaj odkrivali skrivnosti narave – tako rastlin kot živali. Ponudili bomo tudi miselne delavnice, ki bodo otroke z aktivnimi debatami spodbudili h kritičnemu razmišljanju, argumentiranju in iskanju kompromisov. “Mlade želimo spodbuditi, da v svetu množične potrošnje najdejo smisel v trajnostnem načinu življenja,” doda Katarina Parovel.
Z željo, da bi bile vsebine in aktivnosti v okviru Kreativnega centra narejene po meri potreb in želja zaposlenih in njihovih družin, smo v sklopu projekta izvedli analizo njihovih potreb. “V fokusne skupine smo povabili predstavnike zaposlenih in delodajalcev in v vodenih diskusijah skupaj z njimi ugotavljali izzive, s katerimi se srečujejo, kot je iskanje primernega varstva, prav tako pa smo fokusne skupine opravili tudi z delodajalci, kjer smo ugotavljali, kaj potrebujejo za podporo zaposlenim pri usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja,” je izpostavila Jasna Ratoša, strokovna sodelavka PiNE in dodala, da “verjamemo, da lahko kreativnost in kreativni pristopi veliko prispevajo k ustvarjanju ravnovesja med poklicnim in zasebnim življenjem.”
Na podlagi pridobljenih informacij in ugotovitev fokusnih skupin bomo prilagodili zastavljene programe Kreativnega centra in inovativnega programa za delovne organizacije. Trajnost programa bomo zagotovili tako, da bomo razvili mentorski program za delovne organizacije, z namenom nudenja ustrezne podpore zaposlenim pri usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja. Nastala bo tudi mreža mentorjev, ki bodo v vlogi multiplikatorjev prispevali k prenosu znanja in samega programa naprej na svoje in druge organizacije v regiji.
Aktivnosti Kreativnega centra so v tem trenutku že zapolnjene, prihajajoče pa lahko spremljate na naši spletni strani.
Projekt sofinancira Norveška s sredstvi Norveškega finančnega mehanizma v višini 499.903,96 EUR, njegovo partnerstvo pa sestavljajo še Zavod CONA B.P., Zavod NOMED (in Gibanje Zelenci), Kulturno izobraževalno društvo PiNA in Culture break borders (Norveška).
