Živimo v času, ko smo od narave odtujeni bolj kot kadarkoli. Čas pred ekrani se povečuje, medtem ko pozabljamo na vonjave cvetlic in veselja ob tekanju po blatnih gozdnih poteh. Vse bolj smo vpeti v urbano okolje, ki je povezano z višjo stopnjo stresa in anksioznosti.
Po drugi strani pa nam preživljanje časa v naravi povečuje občutek sreče, dviga energijo in izboljšuje pozornost.
V preteklih letih je bila v Angliji izvedena raziskava, kjer so raziskovali vpliv narave na počutje osnovnošolskih otrok.
Vključenih je bilo več sto otrok starosti 8 do 11 let. Izmed vseh otrok jih je bila nekaj več kot polovica vključenih v enoletni program naravoslovnih delavnic, ki so bile sestavljene iz dveh sklopov:
1) spoznavanje in spremljanje lokalne biodiverzitete in
2) priprava predmetov za spodbujanje ter ohranjanje naravne pestrosti v bližnji okolici, kot je npr. izdelava in montaža ptičje hišice.
Kontrolno skupino so predstavljali otroci, ki v delavnice niso bili vključeni.
Otroci obeh skupin so skozi šolsko leto redno izpolnjevali standardizirane vprašalnike o počutju, ki so zajemali splošno, fizično in zdravstveno počutje ter čustveno doživljanje sebe, družine, prijateljev in šolskega okolja.
Poleg tega so raziskovalci v okviru raziskave spremljali tudi stopnjo povezanosti do narave, ki jo čutijo otroci.
Vprašalnik je zajemal vprašanja glede uživanja v naravi, empatije do živih bitij, doživljanja sebe kot del narave in občutka za odgovornost do narave (»Connection to Nature Index«).
Ob zaključku šolskega leta je analiza rezultatov pokazala, da so bile, pri otrocih z nižjo začetno stopnjo občutka povezanosti z naravo, po koncu obiskovanja delavnic zabeležene povečane vrednosti merjenega indeksa povezanosti z naravo.
Tudi glede na kontrolno skupino je skupina otrok, ki je bila udeležena naravoslovnih aktivnosti, tekom raziskave pokazala znatno višje stopnje dobrega počutja na različnih področjih.
Rezultati te enoletne študije so pokazali pomembnost preživljanja kakovostnega časa v naravnem okolju za samo počutje in delovanje otrok na večih področjih vsakdana.
Izraz biofilija označuje hipotezo, ki trdi, da imamo ljudje prirojeno željo po povezovanju z naravo in drugimi organizmi in to naj bi nam prinašalo tako kognitivno kot čustveno zadoščenje.
Vir: Harvey D. J., Montgomery L. N., Harvey H., Hall F., Gange A. C. in Watling D. 2020. Psychological benefits of a biodiversity-focused outdoor learning program for primary school children. Journal of Environmental Psychology 67, 101381.